GALA ALICA: KABINET / razstava / (izjava Gala Alica)

GALA ALICA: KABINET / razstava / (izjava Gala Alica)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. marec ― Umetniška praksa Gale Alice temelji na natančnem, skoraj arheološkem opazovanju grajenega okolja, skozi katero razpira vprašanja, kako se posameznik giblje med nenehno spreminjajočimi se mejami zasebnega in javnega prostora ter kako te meje vplivajo na občutek pripadnosti, varnosti in identitete. Pri tem jo zanimajo zgodovinske plasti prostorov, sledovi rabe in zapuščenosti ter načini, kako arhitektura strukturira vsakdanje telesne in socialne izkušnje. S tem se njeno delo približuje razmislekom, ki prostor razumejo kot polje prakse, konflikta in nenehnega prepisovanja pomenov. Njena dela pogosto vzpostavljajo subtilne situacije, v katerih se gledalec znajde v vlogi opazovalca in hkrati soudeleženca, s čimer se odpirajo vprašanja pogleda, prisotnosti in odgovornosti. Na njene dolgoročne interese se neposredno navezuje tudi projekt v UGM Kabinetu, ki je usmerjen v raziskovanje zgodovine stavbe in njene večplastne semantične preteklosti – od religiozne prek posvetne in intimno zasebne do delovne in javne. Prostor se tu razkriva kot palimpsest, v katerega so skozi čas vpisane različne rabe, ideologije in oblike bivanja, pri čemer nobena plast ni povsem izbrisana, temveč ostaja prisotna kot sled, kot usedlina preteklih življenj prostora. Izhodišče nove intervencije je apropriacija izbranih predmetov in arhitekturnih ostankov, ki so v zadnjih petinsedemdesetih letih preživeli različna obdobja pregrajevanja, prenov in preoblikovanja prostora Umetnostne galerije Maribor. Ti fragmenti v sebi nosijo materialni spomin nekdanjih funkcij in dejavnosti ter tvorijo arhiv stavbe, ki ni sistematiziran po logiki zgodovinopisja, temveč po logiki afekta, asociacije in prostorskega odmeva. Apropriacijo najdenih objektov dopolnjuje umetničin materialni poseg, ki se ne odvija v razstavnem prostoru, temveč v njenem ateljeju. Prav ta proces iz obstoječih sledi izrisuje nove pomene, jih prestavlja v drugačne odnose in odpira za aktualno branje, pri čemer preteklost ne nastopa kot zaključen

NAPOVEDNIK ZA APRIL 2026

Obalne galerije, 24. marec ― Odprtje mednsrodne skupinske razstave Zemlja vrača pogled II v Galeriji Monfort v Portorožu Razstava Zemlja vrača pogled II je del mednarodnega projekta More-than-Planet, ki odpira prostor za razmislek o tem, kako danes zaznavamo, predstavljamo in razumemo naš planet. Razstava se giblje med znanstvenim opazovanjem, umetniškim raziskovanjem, lokalnimi znanji in tehnološkimi sistemi zaznavanja ter odpira vprašanje,
Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Vabljeni v četrtek, 26. 3. 2026, ob 18. uri v Finžgarjevo g […]

Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Vabljeni v četrtek, 26. 3. 2026, ob 18. uri v Finžgarjevo g […]

Finžgarjeva galerija, 24. marec ― Vabljeni v četrtek, 26. 3. 2026, ob 18. uri v Finžgarjevo galerijo, Kolezijska 1, na otvoritev razstave slikarja JANEZA BERNIKA. https://zupnija.trnovo.info/dogodek/nosim-tezo-telesa-janez-bernik/ zupnija.trnovo.info NOSIM TEŽO TELESA - Janez Bernik Vabljeni v četrtek, 26. 3. 2026, ob 18. uri v Finžgarjevo galerijo, Kolezijska 1, na otvoritev razstave slikarja JANEZA BERNIKA. AKADEMIK JANEZ BERNIK – življenjski in umetniški podatki * 6. septembra1933 v Guncljah pri  Ljubljani, † 15. julij 2016 v … nadaljujte z branjem

[CCLab] Priročnik ustvarjalnih metod in model demokratičnega učenja

Zavod Kersnikova, 24. marec ― Critical ChangeLab je objavil dva nova odprto dostopna vira za izobraževalce: praktični priročnik, poln ustvarjalnih metod, ter prilagodljiv pedagoški model za učenje demokracije skozi delovanje, refleksijo in sodelovanje. Oba sta zdaj na voljo v več jezikih. Kako demokracijo spremeniti v nekaj, kar mladi dejansko počnejo, ne pa o njej samo govorijo? To vprašanje je v središču dveh novih publikacij projekta Critical ChangeLab: Demokracija v nastajanju: ustvarjalne metode za mlade in pedagoge Učenje za demokracijo in državljansko udejstvovanje: priročnik za pedagoge Publikaciji sta nastali skozi delo z mladimi v desetih evropskih državah in sta namenjeni šolam ter neformalnim učnim okoljem, od učilnic in mladinskih centrov do knjižnic, muzejev, makerspace prostorov in poletnih taborov. Novi priročnik postavlja ustvarjalno prakso v samo središče. Združuje praktične metode, ki mlade vabijo k gibanju, ustvarjanju, spraševanju, domišljiji in skupnemu delu. Namesto da bi se učni proces opiral le na pogovor ali pisne naloge, se demokratično učenje odpira skozi dejavnosti, kot so Walking Debate, Photovoice, Meme Making, Historical Roleplay, Zine Making in Theatre of the Oppressed. To niso ustvarjalni dodatki. So del same pedagogike. Model črpa iz umetnosti in oblikovanja, futures thinking pristopov, dialoškega učenja, participativnega raziskovanja in skupnostnega delovanja. V laboratorijih vizualne, narativne, performativne in makerske metode udeležencem pomagajo raziskovati različne načine vednosti in razumevanja sveta, hkrati pa sodelovanje postajajo dostopnejše in vključujoče. Ob priročniku model Critical ChangeLab ponuja prilagodljiv okvir za demokratično pedagogiko, zgrajen okoli petih faz: Grounding, Co-constructing Knowledge, Envisioning, Putting into Practice in Reflecting Together. Namesto podajanja vnaprej določenih vsebin podpira participativni učni proces, v katerem mladi raziskujejo resnična vprašanja iz svojega življenja, kritičn
Anja Medved in Nadja Velušček: Območje prehoda IV: vodostaj / vodotok (2026-03-17)

Anja Medved in Nadja Velušček: Območje prehoda IV: vodostaj / vodotok (2026-03-17)

DIVA video arhiv, 24. marec ― Na četrtem večeru pregleda video in filmskega opusa Anje Medved in Nadje Velušček si bomo ogledali pejsažna dokumentarca Ujeta voda (2014) in Trenutek reke (2010). Ujeta vodapripoveduje o zgodovini vodnih zajetij čezmejnega goriškega krasa, od vodnjakov do vodovoda. Trenutek reke se osredotoča na Sočo in mnoge aktivnosti, ki potekajo na njej: od načrtov za hidroelektrarne, kajakaštva, ekologije in onesnaženja, staroverstva, biodiverzitete, živali, ribolova in skrbi za ribjo...
MARKO ŠAJN: TEMPO, TEMPO / razstava / (izjava: Adrijan Praznik, Marko Šajn)

MARKO ŠAJN: TEMPO, TEMPO / razstava / (izjava: Adrijan Praznik, Marko Šajn)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. marec ― Koreografija skupnosti Razstava Tempo, tempo v ljubljanski Galeriji Bažato predstavlja pregled del Marka Šajna, nastalih med letoma 2021 in 2026. Izbor slik, grafik, risb in skulptur razkriva, kako se njegova umetniška praksa postopoma razvija v prepoznaven vizualni jezik, utemeljen na principih ponavljanja, variiranja motivov in doslednega izčiščevanja forme. Razstava ponuja podroben vpogled v delo uveljavljajočega se umetnika, katerega osrednje vsebinsko izhodišče so medsebojni odnosi. Avtorjeva motivika temelji izključno na človeški figuri. Slednja je stilizirana, brez obraznih potez, univerzalna v svoji prepoznavnosti in izpraznjena partikularnih karakteristik. Figura kot znak. Figura kot skupni imenovalec. Figura kot matrica. Takšna tipizacija vzpostavi berljiv sistem piktogramov, s katerim umetnik vzpostavlja različne situacije, napetosti in bližine med telesi. V tem pogledu se Marko Šajn približa relacijskemu razumevanju družbe. Posameznik ni izolirana enota, temveč vozlišče v mreži odnosov, ki ga oblikujejo in hkrati omejujejo. Skupnost ni nekaj, kar preprosto obstaja, temveč nekaj, kar se vzpostavi šele skozi povezave, skozi bližine, opore, pritiske in odmike. Ko se te povezave spremenijo, se spremeni tudi skupnost. Ko se prekinejo, se pokaže, kako pogojeno je tisto, kar imamo za samoumevno. V slikah in grafikah Marka Šajna je ključen način gradnje kompozicije. Prizori so postavljeni v enostaven, nedoločen prostor, v katerem so figure in barvne ploskve organizirane centralno in pogosto krožno, kot da se elementi zbirajo v središču slikovnega polja in okoli njega gravitirajo. Ritem nastaja iz ponovitev podobnih oblik, iz njihovega premikanja po površini in iz natančno odmerjenih razmerij med barvnimi polji. Primarna paleta deluje kot vizualni poudarek, ki kompoziciji daje jasnost in napetost, brez potrebe po dodatnih pripovednih oznakah. Na razstavi so v manjšem številu zastopane tudi risbe. Njihova funkcija ni samostojna. Gre za delovni material, s katerim
še novic