Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. oktober ― Razstava Mezomorfoza izhaja iz vprašanja, kako misliti vizualnost iz položaja, ki človeka strukturno izključuje. To vprašanje predpostavlja, da obstajajo različne vizualnosti, ki niso izključno domena človeškega. Vidno se torej lahko ureja po razmerjih, ki so do človeškega gledanja ravnodušna. Nečloveško zato ni zunanje nasprotje človeškega pogleda, saj lahko vanj posega od znotraj. Eden od takšnih posegov v človeško vizualnost je nastop linearne perspektive v zgodnjem petnajstem stoletju. Z njo ta tuja vizualnost dobi zgodovinsko posebej učinkovito, sistematično in ponovljivo obliko. Lahko rečemo, da je linearna perspektiva anticipirala obsoletnost človeškega očesa, ker je v človeško vizualnost vnesla red, ki ni po meri človeškega gledanja. Oko postane le eden od njenih možnih nosilcev. Linearne perspektive ne moremo razumeti zgolj kot izpopolnjeno tehniko posnemanja, temveč kot vdor operativnega koda, ki je vidno polje podredil pravilu. Vprašanje perspektive torej ni vprašanje realizma, ker je perspektiva ravnodušna do naloge posnemanja. Njen resnični doprinos je poseg pravila, ki je začelo urejati vizualnost tako v slikarstvu kot tudi zunaj njega. Renesančna perspektiva je v tem pomenu zgodnji operativni režim podobe. Z njo je mogoče prostor izmeriti, projicirati, prenesti in izračunati. Vidna razmerja postanejo podlaga za nadaljnje dejanje. V dvajsetem stoletju se takšno vključevanje podob v postopke vse bolj avtomatizira. Harun Farocki z izrazom »operativna podoba« označi podobe, ki so sestavni del operacije. Njihovo operativnost določa mesto v verigi dejanj: podoba omogoči naslednji korak, namesto da bi se njena naloga končala v pogledu. V avtomatiziranem postopku podoba to vlogo opravlja tudi brez človeškega gledanja in presoje. Operativnost perspektive odpira zgodovinsko zgodnejšo obliko istega vprašanja: kako se vidno organizira za delovanje, ki človeškega pogleda ne potrebuje kot svojega končnega smotra. Perspektiva je torej generativna struktura, usmerjen

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. september ― Razstava Goaders / Poganjači vizualne umetnice Eme Maznik Antić (1998), je eksperiment »z nomadsko lokacijsko specifičnostjo«, ki išče odgovor na vprašanje, kaj ostane materialno specifično, ko praksa zapusti lokacijo, in ali je materialna specifičnost morda v možnostih, ki jih odpira stanje stvari. Manjkajoča stopnica izzove skok. Rob je lahko sedišče; naklon drča. Delo Eme Maznik Antić vzame to zmožnost kot izhodišče za eksperiment z nomadsko lokacijsko specifičnostjo. Kaj ostane materialno specifično, ko praksa zapusti lokacijo? Je materialna specifičnost morda v možnostih, ki jih odpira stanje stvari? Praksa nastaja skozi srečevanja z degradiranimi krajinami. Goaders / Poganjači jo prestavi v razstavni prostor in poskuša drugje poustvariti materialne pogoje, ki omogočajo tak način pozornosti. A missing stair incites jumping. A ledge can become a perch; a slope, a slide. The exhibition takes this capacity as a point of departure for an experiment in nomadic site-specificity. What remains materially specific when the practice leaves the site? Could material specificity lie in the possibilities that certain material conditions afford? The practice develops through encounters with landscapes undergoing processes of decay. Goaders / Poganjači moves this practice into the exhibition space, attempting to recreate elsewhere the material conditions that make this mode of attention possible.

Center in Galerija P74, 28. september ― Foto: Špela Škulj, hands that were made to do something, captured doing nothing, 2026 Foto: Arhiv Galerije P74 5. 10. 2026, 17.00 Galerija P74 _____ Vljudno vabljeni na tretjo edicijo programa Knjiga v fokusu v letošnjem letu, na pogovor o izbranih publikacijah sodobne umetnosti in kulture, v Galerijo P74, v ponedeljek, 5. oktobra 2026 ob 17.00 uri.  Sodelovali bosta umetnici Špela Škulj in Polonca Lovšin, pogovor bo vodila Nina Skumavc. Pogovor se bo osredotočal na novo knjigo hands that were made to do something, captured doing nothing (2026) Špele Škulj ter publikacijo Public Phenomena (2008) kolektiva Temporary Services, o kateri bo kot sodelujoča pri projektu več povedala Polonca Lovšin. _____ Podporni program Knjiga v fokusu se osredotoča na promocijo novo izdanih in tudi starejših izdanih publikacij Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E.. ter ostalih izbranih izdaj. Namenjen je sproščeni predstavitvi, ustvarjanju prostora za pogovor in novim premislekom ter ovrednotenju izbranih publikacij.

Galerija Prešernovih nagrajencev, 27. september ― Vljudno vas vabimo na odprtje kiparske razstave Stojan Batič – 100 let, ki bo v četrtek, 1. oktobra 2026, ob 18. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Razstava, pripravljena v sodelovanju z Zasavskim muzejem Trbovlje, predstavlja pregled ustvarjanja enega najpomembnejših slovenskih kiparjev druge polovice 20. stoletja. Trboveljsko postavitev smo v Kranju dopolnili z risbami in malo plastiko iz več Batičevih ciklov. Odprtje je vključeno v program 15. mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU. Festivalski večer se bo začel ob 17. uri v Galeriji Mestne hiše s podelitvijo nagrad in priznanj, ob 18. uri pa bomo pot nadaljevali v Galeriji Prešernovih nagrajencev z odprtjem Batičeve razstave. Podrobnejši program je v priloženem vabilu. Veseli bomo, če se nam pridružite. Lepo vabljeni! Katarina Rus Krušelj Zasavski muzej Trbovlje Marko ArnežGalerija Prešernovih nagrajencev Kranj evabilo.jpg